Zakaj je pomembna optična nastavitev vozila?
Optična nastavitev podvozja oziroma nastavitev geometrije koles je postopek, pri katerem natančno izmerimo in po potrebi prilagodimo položaj koles glede na vozilo ter vozno površino. Vozniki ta postopek pogosto imenujejo kar »optika«.
Pravilno nastavljena geometrija zagotavlja, da vozilo ohranja smer, se predvidljivo odziva na premike volana ter enakomerno obrablja pnevmatike. Nepravilne nastavitve pa lahko poslabšajo stabilnost vozila, povečajo obrabo pnevmatik in povzročijo višjo porabo goriva.
Kontrolo geometrije podvozja priporočamo:
Smiselna je tudi preventivna kontrola, saj nepravilne geometrije voznik vedno ne opazi pravočasno. Ko se na pnevmatikah že pokaže izrazita obraba, nastale škode ni več mogoče odpraviti z nastavitvijo podvozja.
Kakovostne optične nastavitve ni mogoče opraviti, če so deli podvozja obrabljeni ali poškodovani. Pred meritvijo zato pregledamo predvsem:
Če ima kateri izmed delov preveliko zračnost, nastavitev ne bo natančna oziroma se bo geometrija med vožnjo spreminjala. Takšne dele je treba pred nastavljanjem popraviti ali zamenjati.
Stekanje oziroma raztekanje opisuje medsebojni položaj koles, gledano od zgoraj.
Če sta sprednja dela koles nekoliko bližje skupaj kot zadnja dela, govorimo o stekanju koles oziroma »toe-in«. Če sta sprednja dela koles bolj narazen, govorimo o raztekanju koles oziroma »toe-out«.
Že zelo majhno odstopanje lahko povzroči hitro in neenakomerno obrabo pnevmatik. Pri nepravilnem stekanju ali raztekanju se tekalna površina pogosto obrablja nazobčano, vozilo pa je lahko nemirno in manj stabilno.
Pomembno je, da je skupna vrednost pravilna in da je čim bolj enakomerno razdeljena med levo in desno kolo. Tako je volan pri vožnji naravnost pravilno poravnan.
Izraz »iztek koles« se v pogovoru včasih uporablja za stekanje oziroma raztekanje. Tehnično pa lahko iztek pomeni tudi odstopanje platišča ali pnevmatike pri vrtenju, zato je treba pojma ločiti.
Nagib koles opisuje položaj kolesa, gledano s sprednje ali zadnje strani vozila.
Nagib vpliva na naleganje pnevmatike na cestišče, oprijem v ovinkih, stabilnost in obrabo pnevmatik. Prevelik negativni nagib praviloma povzroča močnejšo obrabo notranjega roba pnevmatike, prevelik pozitivni nagib pa obrabo zunanjega roba.
Pri mnogih osebnih vozilih nagiba ni mogoče neposredno nastavljati. Če vrednost močno odstopa, je lahko vzrok obrabljena puša, poškodovana roka, vzmetni element, premaknjen pomožni okvir ali deformiran del podvozja.
Vzdolžni nagib krmilne osi oziroma caster opisuje nagib osi, okoli katere se kolo obrača pri zavijanju, gledano s strani vozila.
Pravilna vrednost pomaga, da se volan po zavoju vrača v sredinski položaj, vozilo pa pri vožnji naravnost ohranja stabilno smer. Razlika med levo in desno stranjo lahko povzroči, da vozilo vleče na eno stran.
Caster pri večini osebnih vozil ni neposredno nastavljiv. Odstopanje lahko opozarja na obrabljene ali poškodovane dele podvozja, premaknjen pomožni okvir ali posledice močnejšega udarca.
Prečni nagib krmilne osi je kot krmilne osi, gledan s sprednje strani vozila. Skupaj z nagibom koles vpliva na vodenje vozila, vračanje volana in obremenitve krmilnega sistema.
Ta vrednost praviloma ni nastavljiva. Uporablja se predvsem pri diagnostiki, saj večje odstopanje lahko kaže na zvito roko, poškodovan premnik, premaknjen pomožni okvir ali drug deformiran del podvozja.
Kot potiska prikazuje smer, v katero je glede na vzdolžno os vozila usmerjena zadnja prema oziroma zadnji kolesi.
Če zadnja kolesa niso pravilno poravnana, se lahko vozilo po cesti premika nekoliko postrani. Voznik mora smer popravljati z volanom, zato ta tudi pri vožnji naravnost ni v sredinskem položaju.
Prav zaradi tega je priporočljivo opraviti meritev vseh štirih koles, tudi če se nastavitve izvajajo predvsem na sprednji premi.
Setback pomeni, da eno kolo na isti premi ni v popolnoma enakem vzdolžnem položaju kot drugo. Manjše odstopanje je lahko posledica konstrukcijskih toleranc, večje pa lahko kaže na poškodovane dele podvozja, premaknjen pomožni okvir ali nepravilno popravljeno vozilo po nesreči.
Pravi iztek kolesa pomeni odstopanje platišča ali pnevmatike med vrtenjem. Ločimo:
Vzrok je lahko ukrivljeno platišče, poškodovana pnevmatika, nepravilna namestitev kolesa ali umazanija med platiščem in pestom. Iztek lahko povzroča tresenje vozila ali volana, vendar ga ne odpravimo s klasično nastavitvijo geometrije.
Vozilo postavimo na ustrezno merilno napravo in na kolesa namestimo merilne glave oziroma tarče. Sistem nato izmeri položaj vseh štirih koles in rezultate primerja s podatki proizvajalca.
Pred nastavitvijo se preverijo tlak v pnevmatikah, stanje podvozja in po potrebi obremenitev oziroma višina vozila. Nato se izvedejo nastavitve, ki jih konstrukcija vozila omogoča. Najpogosteje se nastavlja stekanje sprednjih koles, pri nekaterih vozilih pa tudi geometrija zadnje preme in nagib koles.
Po končanem postopku morajo biti nastavljene vrednosti znotraj predpisanega območja, volan pa med vožnjo naravnost pravilno poravnan.
Pomembno je vedeti, da nastavitev geometrije ne popravi obrabljenih ali poškodovanih delov. Če so na podvozju prisotne zračnosti ali deformacije, jih je treba najprej odpraviti.
Optika in centriranje koles nista enak postopek
Optično nastavitev podvozja vozniki pogosto zamenjujejo s centriranjem oziroma uravnoteženjem koles.
Optična nastavitev ureja smer in kote, pod katerimi so kolesa postavljena glede na vozilo. Centriranje koles pa odpravlja neuravnoteženost vrtečega se kolesa z dodajanjem uteži na platišče.
Če vozilo vleče v eno stran ali je volan postrani, je težava lahko v geometriji. Če se pri določeni hitrosti pojavijo tresljaji volana ali vozila, je pogost vzrok neuravnoteženo kolo, poškodovana pnevmatika ali ukrivljeno platišče.
V podjetju Vargalant opravimo pregled podvozja in natančno optično nastavitev osebnega vozila. Pred nastavitvijo preverimo stanje ključnih delov ter vas opozorimo na morebitne obrabe ali poškodbe, ki bi lahko vplivale na pravilno nastavitev in varno vožnjo.
